Ke Au Okoa, Volume V, Number 38, 6 January 1870 — "Na Lunamakaainana," [ARTICLE]

"Na Lunamakaainana,"

HKLU ' ĪA'KA HOOPON'I), . H„• rae» mahnlo no paha ia 00 ko'u hoepuka pinepine an;i aku imu« ou 110 kon nho nui i ka ae ia ana mai o ka'u mnu pnlapala ma kau nupepa » e man mai ika lehulehu, e hoopuka i lio lakou m»u munao nin nu In. O ke kaknu ann aku n»e i Ua nupopa maluna i> iia kumn ninn.ii> p. like mu keia, he mea ano im> no ia o ka pakali nna aku me kekahi nupepu i hapai iilm ia o ka poe 110 Inkou ponoi iho, " ho kilohana," " he oi kelukela 0 ka luhui II-

Aka, 1110 kuu .iian io kuemi hope ole no i. na e p-ne ia mai nna e ka nopepa nnnn i hookikina mai i ko kaulike 010, a mo kuu anoi una 110 hoi o n#< kumu a'u i hapai ai e pane uku ai lnkou, uole 110 i hookahua ia uie ke kupono ole ; a 110 kuu makeniuke ole no hoi e alaknia—huhu ia kuu lahui e ke Kuokoa, ma kekahi iiinu kumu e hoopaa ole ia ai ko kakou mau pono ma ka imi aoa e' hoonana kee me ka ano e mai i ke auponi ; 0 keia mau kumu, a me kekahi mau kumu e ae i kono mai ia'u, aole e oki ka maka o kuu peni. Aole oo nae nu, e hooloihi ia oe e ka Luna Hoopouopono ma keia mau mea, aka, e hoo- - hou nku no »u, i ka papa inoa j\ ke Kuokoa i waiho mai ai no ka poe a knkou e koho aku ai i niau Lunnmakaninana. Ua •io»J ae nei au e helu papa mai i 11 a inoa a hkou i waiho mai ai no ka Mokupuni o Hawaii ; a ua hoike ae uei au o na inoa a pau I loa a lakou i wmho mai ai no ia mokupnni, I ka poe hilu, a kupono loa ke kolio ia, he poe oihana wale no i loaa mai ke aupuni mai ;! u e paa nei no ko lakou hapanui. Ano, e lele moi hoi kakou i ka Mokopuni 1 lilo ai kiv palopala hooilina ia Kamalalawalu. E makaikai ae hoi kakou i na luna i manao ia 00 ia Apana i wiiho ia nv.ii e ke ku kuhipuuone akamai o keia mau la. Elua wale no v inao Apana, i hoakuka lea ia ne 0 ua luna, oia hoi ka Apann koho o Hana mp Kaanapali. No ka Apana o Hnna, nole ' maopopo lea ia'n kn loaa aua ia Asi Hopu o uekahi oihana Aup'uni, a ua ku paha iu pun 1 ka lakou manai i manno ai, " he kauaka kuokoa. I ka Apana koho mai "o ki makari 1 Nahua," he me« hiki ia'u ke hoomanao nku ijia jnukahiki i hala iho nei, he Luna Helu a he Lunu Aupuni n<> kekahi mau Apnna o keia Mnkupuni o Oahu nei. Ua loau mai ia ia he mnu uku komisina ia ana 110 ia mau oihana a i elun i knna wu e malama nna. A e kupan io ana palui anei oia, he " knna (a kuokoa ke ia"? O kekahi uiau Apana koho e ae o Maui. un hoohuikau ia, 11 nole i m iopopo kekahi mau mi'a u l'ikon i hilinai nui ai no ko lakou mau " mokomokn ikaika" rna ke.kahua k»ua p ihukala 0 ka puio oleln ana ma ka pauku kumukanawai a ua 0 Kuokoa, c kumakena nei i ka hoopn u īa nna. No Molokai a me Lanai, ua hoole ia o C. K'jlu,.no ka mea, " Aohe maopopo in makou ke kumn o ko C Kalu noi ana, e holo. balota, a waiho -wale »ku i kana oihana lunakanawai ia hai." Nnni hoi ka mnopopo ole ia oukou, 0 Kuokoa ma. He inaopopo hoi in oukou, ka Hikoki, Holomanu, Toma Mnrtin a me ka Luina ma mea e hele nei ; n 0 puhaohao iho la ka lioi ka kela Luna Aupuni. O kela wale iho la no nae pnha ka Luna AupuW maopopo ole ea ? N-> ke nhn hoi ka mea i naloai f " He ifkamtii hoi ka imi 'na a kn iko I" Ko koho aku no pili a mau ana, "0 ka'u manu ia, ua hou—a ka nukaS" No ka luu o ko laiia inoa, o D. W. Kaiue, e hoopuka ana, penēi : " Kuokoa no o Kaiue, aka, hookahi wjihi kina, he wahi hikaka iki kona i ka wu i'hooknuia ai ka Ahnololo. Makemake mnkou, i mnu kanaka Kuokoa, a ano muhee ole, e hulo ai i o a ia noi * . He manno ano I<lelua ko ke Kuokoa nou e D. W. Kaiue, mamua mnhnlo ia oe, u maliopo hoi, hoinoino. , He oiaio iwei o oe kekolii i kokua i l(n Lniun Jifokunialiu mnmua 1 keia Kau iho nei ? E hoolo «nai auanei ka

Pau hoi uu rno oukou o na inon kwa i ke kni mn na mohupuhi i hooiaio ia na pnlnpala kauoha iu Kenwe a me Knmn ; a i» uei hoi ou mo na inoa o ke one o K:iki)ihvwa. O na ii oa eha no l<a u|>uun c>pitali noi, aole i maopopu ae. Ko imninolana nei mi, aole e ha«lele nn« ka puo i iv nimuUa mua iho noi Ma ku nopepH, Pun.h Eoiel iints o kein nwliuin, wau i iko iho ni, elun m:iu uioa i hoopuka ii. 0 ki-Uuhi 110 o na moa i h«.oikaika m i koia Knu iho nei n limuUi; ,i ko iiooikniKn ho» nei no. a nie keknhl iuoa e iho ; m> hoi na iuon o A, F J uiHl a mo ,T. Knwui» nui, kok >hi H.ipo liUinl'.nipoiinpono o k» nupepa Kuakoa O Uei.i ni-iu iuon nae, ua liun» la e tu> Kuokoa, nolo i lioiko in in iī in Unkou ; uk i, n..'u< o nalo, he mau iwi l«we hole i» i o ihi ilio. K hoopuka ana nno ki\ Kuokoa, penei : " No Ka Apaun o Honolnlu.—Aolo i nknkn iki n i Luna o keia Apnnn i keia uiniuiwa. Ke iioue nei n ko liuli oei i na knnnkn kupo no. Aol»> HMkoo i I .|io iki oo ka h'imi halonoluli, uei, nka, ke k ili nei palvi Inkou o kn loan o nn koo ikaika nii'waho ao 1 ko m * - kou uianao, im nnniino na kannka o koin Apana i keiii wa, a aole no pnlin o loii ann mnhope o no Lun.i i kmnaknia inni ia lnkou Ma n-i halnwoi mak.niinana hoi i hoohalnwai ia ma keia kulnnnknuliale, us ike maopopo na kanaka i ko lakou kupono ole e komo liou i ka Ahnolelo. 0 ko lnkou manao akoa 0 ka hookoino uiai i na pnahana o na nina o malalo o ko knkou m;iu dala, a hoopomaik.u in lakou i kn haawi «na aku ia lakou i ka hann, » o kakou ka p >e nona ka aina e he'le ha-. na ole, no ka mea, uii pau na hana ia Inkou ln no ka uku hiiah;in." 0 keia Apuna koho o Honolulu nei, i kenui loa ia o keknhi poe hooikaika o komo ma kein Apann, no na kumu a nio na mauao alin la, ud iiiio maopopo iki mai ka " puana a kn moo" uia Ue kolio baloto i hala iho nei ; n un ane inaluli m ii no hoi koknhi ma» inen o puk» inni i nioiiknkii ioa na mea i innnao ia o hooku. Aka, ua pani paa ia uku no n»*. 1 ia mnu niea n hooko 010 ia o ka puku iina ka balnt« i knpa hoohenehene, " he poe hoopilimiMii iunhopo o na Kuliina," a k<* aupuni. He meu kahuliu no hoi ia i kau hoomaopopo nna, o ka poe o nianao nui nna ma lio aupuni, o lakou ka poo i pahenehene )&"■ aku me na inoa. No ku mea, i na aole ke aupuni, pehen hoi kakou e hoomalu is ai 1 1 ka inaiiao anh. o ko oukou hoa maknainana a ka piipuu hookahi, o ka lehulehu no ke aupuni ; a o ke nupuoi ka lehulehu makaainana holookoa no ia, i hooliio ia i mana hoomalu maluna o ka lehulehu, i' kuinu e mnluhia a e uoho like ai ke anaina holookoa a me ka ohuna kuloko. 1 na koho butota aoa, o keia niau Kau hope mai uei, i hoomeopopo ni au, ua hookom > ia mai, aole o ka hookuu maoli ana aku, e like me ke koho ana o ku lenulehu, aka, ua hookomo pu ia aku kekahi kumu hanu, hou, a oia hoi, o ka aoao holo balota puu dula nui, e lanakila auauei ia aoao. i Ua lono mui no hoi au ma ke koho baMu ! ana, o ke Kau i haU iho uei. o ku poe i puka ma ia Kau no kuia upann koho, ua inanao nui ole lakou i ka uku e loaa mai ana ia lakou, a ua noho wale lakou ma ka Ahuolelo. (Ja ulono pu in no hoi i ke Kau Koho Baiota o ka M H 1868 i hnla ilio nei, o ka uoao o ka poe kue i hooikaika ai e komo, he poe dala uui lakou ; a ua hoahu ia e Inkou a me kekahi poe hoahui o lakou, he puu daia o uku ai i ka poe e hooikaika una. Oin puu diilti ka i houhuiu, ho puu daln nepuoepu kuporv>, H.ho 'Uau hookomo ana iho i koo a mahualiua ue īo-ke Kau Koho Balota e hiki mai nna. Ina heioiaio kew imau ulono nna, a'u i knnaluu ole ni, nlailn, he mau ninuu no ke nln inai ana. llo.ihu keia kumu o ko lakou hooikmku nui ami ma koia mea ? He mea mnopopo no, anlo lakou o hooikoika ana no kekahi kumu ino.i ol.h wnle ibo no, Akn, he hopooa, n he ano hoohalun ana ko na meu n pau Ko innnaoUna noi nae au, e nnna a- e hakilo kupono na innknainaūn koho o kein Apnnn, uo keia ma» ano «'u i wuiho «ela, a e paku j ia ko oukou mau kapuui ma ke nlakai ia ana s | ma ia inaawe, " E haalele ni i Puna na hou- i aloha !" Ke hilinni nei no hoi au m'n na ma- i nao nlonlii, uloha ainn, aloha uupum, a aloha lnhui o keia cupitiila, e noonoo akaliele a bupono no hoi i ka poe a oukou e koho oi ; no ka mea, e ao inai ia kakou, oia la, " Le-i Koimln, eia i Ua nuku nn kanaka l'' " O on aina e, e kini mai nei ia knkou," Ke i hou mni nei no hoi au Kuokoa nei, ma ka p»rngarnpi> hope, nei : " O ka makou k«ia e koi uei i na mnkaainana o keia Apana, e koho lukoii i mau Luna pili wule ole malalo o ka hapa uuku o ka lahui, uka, i poe aloha Inhui holookou a pau a me ke nloha i ku kukou aupuni. Ua inwe ae la kakou i na Luiia mua, a e kau aku ko kakou mnu inuka i mnu Luna hou, innlia 0 loaa ia kakou kn porpaikai in lakou." O keia meu kahaha keia a'u, Mamua ne nei,' ua kono ne lakou i ka lehulehu, e hana kuokoa na maknainnnn mai ke aupuni; a mahope ke hoopuku inui nei, o koho kakou, "i poe alolia lahui holookoa a pau a me ke aloha i ko knkou aupuni." Aka, pehea la e hiki n( ia kokou ke alohn aku i ko kekou oupuni, ke alakai ia kukou e kuokoa ka knkou mau hann mai ke niipuni inai, g malnmn nei ia kakou f B wnole, a e kahiau «e no 1 ke nm> o keln Hiau huaolelo ! W. waihn n., n,.h.. Ulimi v,o \nn nn

koho enpilnla ; a e holo akn kakou i ka pali hauliuli, penei : " No Konlaupoko.—Rha mau Luna « makou i loho ni e hann bilota ann ma k«ia Apanii, no lukou na iooa Kele H. Knuka, Keoni Knmaki, lonop'i Knmni u me kekahi mea e .10 a m:»kou i mnii:io <>le ai <i lioiko aku i konn inoa, oiai, ua iiiwa ko oukou iko ana i kana iiiiiu liiuiM iiunkai ole, a uu nboit» no e hoouniua i kii iloko o ka Halo Aiuolelo mamun o ke koho nnn eku iiua. Aole miikou paulelo ia Kulo H. Kuukn no kona wniivni a he kupono ke komo, m'le hoi , i kona uknli no in ano hookahi, ako, o ko kis lokileho makomake i Lunu uloha puui i nn uiakHaiiinna i)iai ku hiinhaa a i ke iiiekie, mni ka lnpa hoH' wale o i ko'kHimka waiwi'.i, a o kuliko Inkou a pou iuiua o ka mnka o ke kanawni Ke iniumo nei makou, he knnnka opiopio maikni Ua mea nona ka inoa liopo o aoiiio i Luna 110 oukou." Ma ka w ulio ana mai i kein *«« inoa i hai ia, o •• ke kii n Lualii" kni pnhoneheno nui ia uku ;no ke. uio paha oko knliii ia nna, "no ke kiikii o nnhanalia puha, >f ko kunm oia ; u hookoln nae moa maikni, ua huna kele in aku ka inon. No Kale H. Kauka hoi, ka mea a lakou i hap.ii ai ma kn paonu maikni n oi i kel,i Kau aku nei ; n i liem wu hoi, me he mea la, ua " 'l'ekelu" ike Kuokoa. Aka, uole no nae au e hoopoina ann, oke kumu pnha i haule mai ai oia Keiki o Hawaii nei mai ka mohalo nui ia e ke Kuokoa, no na wahi pap« leo ana o laua " me ka mokoeooko ikaikn o Kohala " ma ka luakini o Kaumakapili - i kekahi po halawai. Ina peLi ea, he mea pili kioo keln, a he mea pono i ko Koolaupoko ke li.'ho mni ia ia. Ke i mai nei nae ke Kuokoa, " Kc manao nei makou, hi' kannku opiopio muikai ka mea nona ka inoa hope,' > a oin noho o Joi>eps Knmni. Papa pu inni no nae~invi tih Kuolwa, oole e pono i ka poe e uku aupuni ia ooii, ke bolo Lunainukaainana mai. 0 loanpa Kaimii, ke uku ia nei mai loko aku o kekuhi hupa o kona uku o na Dala Kula o ka Apu.ua o Koolaupoko, E hoomaha hou no pniiii maanei. Aole no i pau ; e hoouluhua hou nku ana no wuu ia oe e Luna Hooponopono i keia pulo ne. I nui ke aho, mai pauaho, a nonohua I H. U. Kali. •> -Waiakemi lanuari 3,1870.