Ko Hawaii Pae Aina, Volume VI, Number 37, 15 September 1883 — UA HUI KULA O T NA PUUOHAU! [ARTICLE]

UA HUI KULA O T NA PUUOHAU!

Ma ka EMe Poakolu o Augate 22 i ikeia ai ko Puuoiiau fiu aua iloko o ke aliuawa o Hamoliamo; a 110 koini pilia mau i ka inaina ia Nawalii; nolailn, ua olelo ae oia, o "Poliee Gruard," oia o J. Nawahi. —He koomauhala i ka Moi! he lili ia Kipikona! he olnimu i ke aupuni I lie hakukole i na Luna Aupuni/ lie opu keemoa i ka Luna Helu o Hilo a pela aku, a pela aku! Nani ko Puuohau haule ana iloko o kaiia moeuliane k\xMliewa! Eia mau o Puuoliau iloko o kona inaina nui ia Nawahi. Ua hoohuikau ae 0 Puuohau i.kana pane no ka D, M. Punini ninau no Poliee Guard, rt me kona mau manao kuaki iaia maluna o ke kahua a maua e paio nei. He hoike ia iko Puuohau koho mua e awili i kana pane me kona īnnu inaina hoomauhala, aka aole.ia he mea na Nawahi e hoi hope ai mai kona kahna q heIe mua nei. O Poliee Guard, oia ka o J. Nawahi/ "Va D. M. Punini i hai mai ia oe ea? Nawai hoi? Naka leta o Hilo mai ea? Na-wai hou aku? Na koho walo ea?—Hu i kula ka noonoo koho wale o ka hihio ana o Pnuohau! E pono e hoi e īiiamoe iloko o ke aliuawa o Ha-

mohamo? He lioomauhala ka i ko. Moi. Lalau a huhewa o Puuohau. Aolo o hiki ia Puuoliau e lawe mai i na lioiko e kue ai ia NawaM no ia kumu. K.e olelo hou nei o Puuoliau, he lili ia Kipikona. Lalau hou ao o Puuohau. Aole loa ia mea iloko o ko Nawalii puuwai, ho lili; aka, he ako o Nawahi e hoopololei ia na hana paawaewa a Kipikona. Ke hookaa nei o Nawahi i na dala auhau iloko o ka Avaihonn elala o ke aupuni, a e ake oia e hoolilo ia kona mau elala, a pela pu me ka kona mnkamaka a me ka ka lahui, mamuli o na liaawina kupeno, a i mea e pomaikai ai ka lehulehu. O ka noono o keia ano a me na hoolaha manao ana ma na nupepa, maluna o ia- mau kumu, aole loa ia e kapaia, he lili &c/ A e kapaia pela e Puuohau ma, lie lapuwale ko lakou mau manao a iie hoopilimeaai oiaio. Ke olelo hou nei, he ohumu i ke aupuni/ Lolauioa o Puuphaiu. Auhea, ia inea? e hoike mai o Puuohi|u. Na-' ni ko Nawahi olnunu i ke A aupuni. Owai ke aupuni a 'Nawahi o ohumu nei? . He lapuwale keia kuiauhinu a Puuohau. Ke olelo hou nei, he hoala i na manao hakukole i na . Lxina aupuni. Da ike ka lehulehu i ka pololei o ka Na--wahi- maa hoike ma kn nupepa Ko Ha■waii Pae Aīka, no ka pono ole 0 ka ' hana ma na hoolilo elala ana no ka : apana o HUo, iloko o Sepatemaba a ' hiki i Dekumaba 1882. Aiihea ka na kuhina pane kue i ka Nawahi hoike? "Ea, e Puuohau hoopilimeaai; na' pepelu aa.lima, ua hiamoe n a maka,' a ua hiolani iluna o ka bela mauu o Hamohamo, a aoie loa e liiki e kne i ka oiaio a Nawahi i hoike aku ai. Eia ka apana o Hilo k e waiho wala nei, aole lōa wahi hau.u mai lanuari mai a hiki i keia la, koko)tg ewalu ma-

liiua. Onu lioki liana i kaona mua ia aij ua lieo aku la, aia i kfi poe naaliiko o Waiakea, uo na wahi ilala uukul Xsolio mnoli! E nbo no kn.iva o l'aiilo, ka Luna Alanui .o Hilo. Ko waiho nei na wapP 0 Wuilukii m© Wailoa, me na puka lio lehulehu walo uo ka popopo o ka papa liolo, aka ,aolG ho dala o hana nku oi, ua pau e no i ke ala ia o lia ntihesa a Kipikona ma/ Naui uo ko Puuohau mau nialea ehinmoo mau noi! Nani io no ka hoop,ili'moaai o Toma/ ivc olelo nei, ho. opii koomoa ika Luna Helu o Hilo—Nani leo Puuolinu kuliihewu amo kona opu ino ivalo. O NiwaUi, ua noho oia olua uiakahiki ma ka oihana Lnna Auhau mamua aku okoE. Kekoa hookauhua ana, a hookahi mnkahiki pu me E'Kekoa, e noho ann ho Luna Auliau no Hilo—a, aolo loa o loaa ia Puuohau, lie lota, lie olelo v;aha nua, aho lelopono ima i ko Kuhina AVaiwii, o olelo aku ana, o luuuvi mtii iaiu ikn oihana Lmmi Helu o Hilo. Maihea mai ko Puuohau mau ma- j nao liawawa a kupo l Noloko mai o kona iuiiiua walo ia Nawalii. H'o.mea 010 uo ia Nawahi koia mau moa a Piuiohau o noke nei, alea o ko Nawalii minamina nui, o ko Puuohau ulupuni loa ia ana e na maiiao ako oihana a mo na lioopilimeaai kohu ole. Owau iho nopie ka minanainn i l<o Puuoliau ioopiiimeaai wale. J. Nawaiii Honolulu, Aug. 28, 1883